Adventni čas pred božičem praznujejo mnoge družine po Evropi in Ameriki. V osnovi ga praznujejo predvsem ljudje krščanske vere, vse bolj pomemben pa je tudi za tiste, ki ne verujejo neposredno. V bogoslužju je namenjen predvsem pričakovanju Jezusovega prihoda. Za tiste, ki niso verni, pa lahko pomeni le priložnost za srečanje ter boljše spoznanje svojih bližnjih ter samih sebe.

Adventni venčki 2016 so dekoracije, tradicionalno izdelane iz zimzelenega rastlinja. Na njih so pritrjene tudi štiri svečke, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje pred božičem. Na štiri zadnje nedelje pred božičem družine prižgejo po eno svečko. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji – na sveti večer, večer pred božičem.

Adventni venčki so  se v Sloveniji uveljavili v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Družine jih postavijo na kuhinjsko mizo ter obesijo na vrata domov, nameščeni pa so tudi v prezbiterijih v cerkvah. Tudi tisti, ki ne verujejo, jih zaradi tradicije z veseljem uporabijo kot dekorativni tradicionalni element v stanovanju.

Adventni venčki imajo več simboličnih pomenov. Njihova okrogla oblika predstavlja večnost ter popolnost. Zimzelene veje predstavljajo življenje, saj preživijo skozi vse leto. Ker so adventni venčki sestavljeni iz štirih delov, predstavljajo štiri mejnike – štiri strani neba ter štiri letne čase. Predstavljajo tudi štiri letne čase, ki se skozi leto izmenjajo. Sporočajo nam tudi, da je človekovo življenje še kako minljivo. Sveča se ob rojstvu prižge, nato pa se plamen manjša, dokler popolnoma ne ugasne.

Ker se je glede na krščanski koledar Jezus Kristus rodil prav na božični večer, se sveče na venčku prižigajo ena za drugo, tako, da je na zadnjo nedeljo v sobi največ svetlobe. To v prenesenem pomenu pomeni, da je naše svetlobe v življenju vedno več, kadar se bližamo našemu stvarniku, bogu.

Adventni venčki so v osnovi izdelani brez preveč razkošnega dodatnega okrasja. Razlog za to je predvsem ta, da na takšen način čim bolje pride do izraza prav njihova zgoraj opisana simbolika.