Obrestne mere

denarObrestne mere so obresti, ki jih je posojilojemalec dolžan poravnati, ko si izposodi denar od posojilojemalca. Obrestna mera je odstotek glavnice, ki jih mora posojilojemalec plačati v določenem času. Na primer da si podjetje izposodi 10.000 evrov obveznic z obrestno mero 3,5 %, potem je poleg te vsote potrebno vrniti še 35 evrov obresti letno.

Obrestne mere za depozite so natančneje opisane na spletnih straneh banke, pri kateri bomo sklenili posojilo. Višina obresti je odvisna tudi od gospodarske situacije, v kateri se nahaja država. Če je stanje gospodarstva negativno in so napovedi o okrevanju tudi zelo slabe, potem bankam ne vlivamo veliko zaupanja, da bodo dolgovi dejansko povrnjeni, zato se lahko še zvišajo obrestne mere. Vendar pa prenizke obrestne mere lahko privedejo do bančnega krča, saj banke ne zmorejo prevelikih naložb. To se je zgodilo v letih visoke gospodarske rasti po Evropi in ZDA, ko so se zaradi nizkih obrestnih mer naložbe v nepremičnine in gospodarstva močno povečale. Posledično je zaradi kreditnega krča prišlo do zloma nekaterih večjih bank in s tem do propadov podjetij.  Želja do višjih dobičkov je privedla do svetovne krize.

Najbolj zdrava višina obrestnih mer je tista, ki je prilagojena inflaciji, gospodarski situaciji. Slovenija zaradi slabega okrevanja gospodarstva in neizvajanja strukturnih reform ne vliva optimizem, zato se v tujini zadolžuje po visoki obrestni meri, med najvišjimi izmed članic Evropske Unije.

V Sloveniji poznamo banke NLB, NKBM ki sta v državnem lastništvu ter še nekaj tujih bank.